1905 – 1919: Uluai fale a le malo

O le 1905, na faailoa ai e le Palemia, susuga ia Richard Seddon le 'Workers’ Dwellings Act, na taualuga ai i le tino mai o uluai fale a le malo mo tagata faigaluega i totonu o le aai tele. Sa manao e fai se faiga e tali atu ai i faiga faatautala o pulea ai fale mautotogi ma siitia tulaga lelei o le soifuaga. Peitai, e le i gafatia e le toatele o tagata faigaluega, na iu ai na faagata le polokalame i le 1919.

1920 – 1930: Atiae pitonuu fou ma vaaia loa le faatuputeleina o fale

O tua atu o le Taua Tele I, na iloga ai le moomia tele o fale. Na atiae ai e le Railways Department se fale gaosimea i Frankton, Hamilton, e fau ai tinoifale atoa e faatu i pitonuu o Frankton ma Moera, Lower Hutt. Peitai, na iloa ane e taugofie ai le faaauau e kamupani tumaoti, na faagata ai loa ma lea taumafaiga.

O le vaitaimi 1920, na faavae ai se taiala faavae e faafaigofie ai e tagata faigaluega na nono se vaega tupe e 95% e tusa ma le tau o le fale, na iloga ai le tele o fale na fau i totonu o pitonuu. Ae na faalavelavea le agai i luma ona o le Oge Tele 1930.

1935: Na faalauaiteleina ai e le uluai faiga malo a le Labour fale mo tagata e maualalo tupe maua.

Na faamamafa e le Palemia, susuga ia Michael Joseph Savage, o le uluai vaitaimi na taitaia ai e le vaega faaupufai a le Labour le malo, le faamuamua o fale mautotogi a le malo mo tagata na aafia i le Oge Tele.

E aulia le 1939, ua 5,000 ma ona tupu fale a le malo ua uma na fau. Na faaaoga ai le 400 fausaga eseese e mautinoa ai e leai ma se fale e tutusa ni fausaga.

1945 – 1960: Faatupulaia le tele o fale ina ua mavae atu le Taua Tele II

E mavae atu le Taua Tele II, ua tino mai le 10,000 fale a le malo i tausaga taitasi. Na fuafuaina lelei le taatiaga o pitonuu, e aofia ai faleoloa, nofoaga faitele ma laufanua tetele faitele.

Na faatauina mai tinoifale atoatoa e 500 mai Austria ona o le utiuti o mea e fau ai fale i lea vaitaimi. Na faavae foi e le malo se polokalame patino i le faiga e fau ai fale, ma totogi se vaega i nisi o fai atinae faufale e fau fale e tusa ma fausaga ua saunia e le malo. Na maua ai ituaiga fale e tele potu po o nofoaga mo aiga eseese i se fale e tasi ma na faaaoga ai ituaiga mea faufale taugofie e pei o le fibrolite, ma o ituaiga mea faufale e leai se mea e lilo mai le tasi tuaoi i le isi.

O le amataga mai o le 1950, na faavae ai e le faiga malo ua taitaia e le vaega faaupufai a le National se taiala faavae e mafai ai e tagata mautotogi na faatau fale o nonofo ai ma totogi e le malo se vaega i matātā faufale ina ia faataugofie le tau o fale. Na taualuga ai i mau fale e tele a le malo i nofoaga e pei o South Auckland ma Porirua, matu o Ueligitone.

1970 – 2000: Suia taiala faavae ma fesuiaiga tulaga tau maketi

O le 1974, na faavae ai le Housing Corporation of New Zealand, na atiae ai fale i totonu o aai ma ituaiga fale fou e pipii faatasi.

O le vaitaimi 1990, na faatau atu ai e le faiga malo o taitaia e le vaega faaupufai le National fale a le malo ma faapena na faia suiga i mautotogi mo tagata o maua penefiti, ma faaee le totogi o se tau e faatusatusa i le tau o faatau ai fale i le maketi (e tau faapaleni ai saofaga o totogi e le malo mo apitaga).

O le 1999, na toe faaola ai e le Labour mautotogi e faalagolago i le tupe maua, ma faagata ai lea fua i le 25% o le tupe maua.

O le 2001, na faavae ai le Housing New Zealand Corporation ma o le suiga mulimuli lava lea o pulega e vaaia fale a le Malo i Niu Sila.

2018 – 2019: Faavae ai le Kāinga Ora

O le 2018, na faavae ai e le malo le Ministry of Housing and Urban Development (MHUD), e faamalumalu i ai matafaioi e tusa ma taiala faavae mo fale mai le Ministry of Business, Innovation & Employment, The Treasury, ma le Ministry of Social Development.

O le 2019, na tuufaatasia ai le Housing New Zealand Corporation, HLC, ma le Kiwibuild lea ua avea nei ma pulega ua ta'ua o le Kāinga Ora – Homes and Communities ma e tele matafaioi ua faamatuu i ai:

  • Vaaiga o talaaga faamauina o fale a le malo
  • Taimua i poloketi tau atiae mo taulaga a le malo
  • Saunia lagolagosua mo tagata o fia muai faatau se fale
  • Faataunuu taumafaiga autu a le malo mo fale

2024 – 2025: Toe faatulaga vaega e ave i ai le faamuamua a le Kāinga Ora

Talu mai le Faiga Palota Tele 2023, na toe faatulaga ai e le faiga malo o taitaia e le vaega faaupufai le National vaega o le a ave i ai le faamuamua a le Kāinga Ora:

  • Toe iloilo tulaga e mafai ai ona agavaa mo se fale a le malo.
  • Tuuitiitia amioga faatupu vevesi o tagata mautotogi.
  • Faifai malie atinae tetele, ma faamamafa le galulue faapaaga ma kamupani tumaoti.
  • Saunia faiga e faasao ai tupe e faaleleia ai tulaga gafataulimaina tau tupe.

Pulega fale a le malo

Uma na faafou le itulau: 12 May 2025